Dandanašnji prebivalci Črne vasi, tudi njeni najmlajši priseljenci, vam bodo med svojimi razlogi za izbor svojega življenjskega okolja v tem predelu zagotovo navedli izjemno lepo, pomirjujoče in pestro naravno okolje.

Naravna posebnost barja namreč ni samo šota, ampak številne živalske in rastlinske vrste, ki so se po tolikih letih in posegih človeka v njihovo naravno okolje še obdržale in jih najdete malokje drugje v Sloveniji ali Evropi. Oči se spočijejo in um umiri, ko se zazrete po pravem mozaiku travnikov, njiv, jarkov in mejic. Zgornje plasti šote so se namreč na zraku hitro pretvarjale v črno zemljo, ki je, pravilno gnojena, tudi rodovitna.

Ste vedeli, da na barju gnezdi kar polovica vseh slovenskih vrst ptic (okoli sto). Številčne so tudi tiste, ki na barju zgolj prezimujejo. Ustrezajo jim vlažni travniki, ki jih lastniki še vedno ohranjajo na tradicionalen ekstenziven način, kar pomeni, da jih kosijo relativno pozno in ne uporabljajo gnojil. V živem žvrgolenju ptic bodo poznavalci prepoznali: kosca, prepelico, velikega skovika in še katero. Travniki pa so prijazno okolje tudi za 89 različnih vrst metuljev na barju (dvakrat toliko kot jih najdemo na celotnem britanskem otočju) in kar 48 vrst kačjih pastirjev. Med ostalimi živalskimi prebivalci barja velja izpostaviti vidro, pižmovko in netopirje. Dvoživk (zelena rega, urh, rjava in zelena žabe) in nevretenčarjev je na barju očitno še dovolj, kar je tudi eden izmed razlogov za pestrost in številčnost ptic. No, mlade prisljenje družine pa se v Črni vasi zagotovo najbolj raznežijo ob pogledu na skupino srn, ki se pustijo opazovati iz hiše, ko se elegantno pasejo na bližnjem travniku.

In kakšne cvetlice vas tu razveselijo? Najlepša, najbolj razširjena in najbolj znana travniška cvetica je zagotovo močvirni tulipan. Sicer pa med rastlinskimi vrstami na barju prevladujejo vrste travniških rastlin, ki jih živopisano dopolnjujejo vijolične močvirske logarice, rožnate kukavičje lučce, rumene zlatice in kalužnice ter bele travniške penuše. Na ostankih visokega barja je mogoče najti tudi ogrožene vrste šotnega maha, okroglolisto rosiko, rožmarinko in jesenske vrese.

Pravo bogastvo Ljubljanskega barja pa predstavlja splet kulturne krajine in narave, v katerem so se ohranile številne rastlinske in živalske vrste in njihovi življenjski prostori, ki so v sodobni Evropi že prava redkost. Razvoj in vpliv človeka na življenjsko okolje rastlin in živali namreč, žal, pušča posledice tudi v kulturni krajini in naravni dediščini. V Evropi je postopoma izginilo že ogromno mokrišče, predeli, ki so se uspeli ohraniti pa so danes zatočišče številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Zato je Evropska unija pričela s projektom »Natura 2000«, ki je namenjen čezmejnemu ohranjanju mednarodno pomembnih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov. Tudi Ljubljansko barje je območje Natura 2000.

Območji, ki sta na Barju zaradi naravnih kvalitet prvi užili formalno varstvo države, sta bili Kozlerjeva gošča, s statusom gozdnega rezervata, in Ribniki v Dragi pri Igu, ki so zavarovani kot naravni spomenik. Kozlerjeva gošča predstavlja največji (20 ha) velik gozdnati ostanek visokega barja.

Ob vsem tem ne pozabimo, da je Ljubljansko barje tudi naš življenjski prostor. Mokrišča kot je Ljubljansko barje iz ozračja srkajo toplogredni plin ogljikov dioksid, v ozračje pa sproščajo kisik. So pomembne naravne čistilne naprave, ki prečiščujejo vodo. Odstranjujejo tudi mnoge od tistih škodljivih snovi, ki jih v okolje spuščamo ljudje. Zato od stalnih prebivalcev Črne vasi pa tudi od njenih občasnih obiskovalcev pričakujemo, da bodo do njega izkazovali odgovoren odnos, vsaj tak kot do lastnega vrta in trate.