Leto dni po jesenskih poplavah v pričakovanju celovitih protipoplavnih ukrepov

pripravila Martina Kolenc

Ljubljana, 16. septembra (STA) - Pred slabim letom dni je območje Ljubljane ter tudi Laškega, Ajdovščine in Žirov zajelo močno deževje, ki je povzročilo za več kot 250 milijonov evrov škode. Sanacija škode je večinoma končana oz. se zaključuje, večjo poplavno varnost pa lahko zagotovijo le celoviti protipoplavni ukrepi. V pripravi je ocena poplavne ogroženosti Slovenije.

Okoljsko ministrstvo v okviru izvajanja poplavne direktive v sodelovanju z Inštitutom za vode RS intenzivno pripravlja t.i. predhodno oceno poplavne ogroženosti za območje Slovenije, na podlagi tega pa bodo določili območja pomembnega vpliva poplav, na katerih bo treba prioritetno načrtovati celovite ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, so povedali na ministrstvu.

Po oceni Lidije Globevnik z inštituta za vode je bila sanacija v okviru finančnih sredstev izvedena zadovoljivo in odgovorno. Meni, da so občinske uprave dobro poskrbele za območja, ki jih sama upravljajo.

"Državna uprava je pripravila dokumente dolgoročne sanacije, vendar so problem finančna sredstva, ki so se razpolovila glede na prejšnja leta in ker je izvajanje večjih posegov v vodnem prostoru podvrženo nadzoru varstva okolja in lastniško pravnim razmerjem, do izvedbe nekaterih sanacij in posegov še ni prišlo," je pojasnila Globevnikova.

Na Agenciji RS za okolje (Arso) so povedali, da vse od poplav potekajo aktivnosti za izboljšanje stanja vodotokov oz. odprave posledic poškodb na objektih vodne infrastrukture, in sicer tako skozi redne programe kot tudi skozi sprejet sanacijski program.

Na območju Mestne občine Ljubljana (MOL) oz. njej pripadajočega dela Ljubljanskega barja so bili očiščeni pomembnejši odvodniki, kot so Ložica, Farjavec, Voslica, Kozarški jarek ter povezovalni jarek od Kozarškega do Podsmreškega jarka.

Z deli, ki jih predvideva sanacijski program, so oz. bodo še letos sanirali naslednje objekte oz. vodotoke: Gostinca v Podgradu, Sava na levem bregu dolvodno od avtoceste, Horjulka na Viču, Ljubljanica pod Zaloškim mostom, Ljubljanica med sotočjem z Malim Grabnom in Špico, Besnica nad in pod OŠ Besnica ter pod naseljem Besnica, Stolnik v Zgornji Besnici, Reka v Podlipoglavu ter Dobrunjščica pred izlivom v Ljubljanico v skupni vrednosti dobrega milijona evrov.

Med ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti sodi tudi priprava državnih prostorskih načrtov (DPN) za vodne ureditve. Javna razgrnitev DPN za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova Polhov Gradec je bila že opravljena, uredba pa naj bi bila predvidoma sprejeta v začetku leta 2012.

Novi DPN predvideva več ukrepov na območju Ljubljane ter zmanjšan suh zadrževalnik med naseljema Dobrova in Razori. Ta bi obsegal gradnjo kilometer in pol dolgega nasipa oblike obrnjene črke J med naselji Dobrova in Razori do ceste Ljubljana Stranska vas. Na območju križanja z Gradaščico je nasip visok približno štiri metre, najvišja višina na območju zdajšnje struge Horjulke je zaradi nižjega terena 5,5 metra.

Predlagani so tudi obsežni protipoplavni ukrepi na Malem Grabnu (protipoplavni nasipi in zidovi, rečni talni pragovi in širjenje struge), nova premostitev na Opekarski cesti ter brv pri Mokrški cesti in na Dolgem mostu. Večji ukrep je tudi razbremenilnik za vode, načrtovan ob cestnem jarku ob južni ljubljanski obvoznici, so pojasnili na ministrstvu.

Avgusta je MOL okoljskemu ministru Roku Žarniću posredoval pismo s podporo za pospešitev aktivnosti pri pripravi predloga DPN, "ker je treba zaradi varnosti in zaščite prebivalcev začeti protipoplavne ukrepe izvajati čim prej".

V pismu so izpostavili, naj ministrstvo za okolje z aktivnostmi, kot so čiščenje Malega grabna z odstranitvijo zarasti in napol podrtih dreves, s čimer bi se pretočnost vodotoka brez dodatnih načrtovanih ukrepov povečala za 30 odstotkov, začne čim prej, saj je posege možno izvajati še pred sprejetjem DPN in tako povečati poplavno varnost.

Kot so še pojasnili na MOL, prav tako potekajo dogovori z Družbo za avtoceste v RS (Dars) glede čiščenja kanala pod avtocesto na območju Ilovice. Študiji za obe zadevi sta narejeni, realizacija pa je v pristojnosti agencije za okolje in Darsa.

Ljubljanska občina je v tem obdobju kupila tudi potrebno reševalno opremo za gasilske enote (škornje, čoln, potopne črpalke) in povečala rezerve opreme za prebivalce (škornje, protipoplavne vreče).

Globevnikova svetuje, naj prebivalci poplavno ogroženih območij zavarujejo svoje premoženje in si priskrbijo opremo za preventivno in intervencijsko delovanje. Da bi se ob morebitnem novem deževju ne bi ponovil lanski scenarij, pa je treba tudi sanirati poškodovane jezove in utrditi brežine v naseljih in ob prometnicah, ustrezno odstraniti sedimente v strugah, povečati zadrževalne kapacitete obstoječih zadrževalnikov ter hidravlično nadzorovati in vzdrževati sisteme odvajanja kanalizacijske vode.