Razmišljam, da bi dala tja do višine kletnih oken tesnilo na kletna vrata. Sicer pa je pred desetletji prišla voda v hišo, ko je bila zunaj huda nevihta s točo, in to preko kanalizacije. Ta kanalizacija je udarila pri večjem nalivu s točo v hišo, v kletno kopalnico preko kanalizacije.  No, takrat smo zmetali vodo iz hiše, je pa bilo potrebno nekaj narediti. Tako sem poklicala na kanalizacijo in vprašala kaj bi naredili. Gospod je rekel, da je pri odtoku potrebno narediti protipovratni ventil, pa sem rekla: ja to pa ne, saj mora skozi priključek tudi meteorna voda odtekati. Potem sem iskala po prospektih in klicala po raznih podjetjih, dokler nisem našla na koncu podjetja, ki je prodajalo jaške s protipovratnim ventilom za moj primer. 

Tako imam sedaj ventil vgrajen v jašku in ga tudi vzdržujem. Ja, je zelo dobro narejen, ampak tega ne vem čisto zagotovo, ker ga ne morem popolnoma odpreti in preveriti ali še res dobro deluje. 


Se spominjate tudi kasnejših poplav, na primer poplav leta 1933, ki so bolj prizadele Ljubljansko barje? 

Ne, glede tega se ne spomnim na kaj posebnega. Se mi pa zdi, da so jo prizadele v Murgljah - predvsem zaradi vlage. Ko so bile v Ljubljani megle, kot jih sedaj ni več, je bilo na južni strani železniške proge več megle kot je na strani Rožne doline. Zdaj te megle ni več, vlaga je manjša, smoga je manj. Kar se barja tiče pa opažam, da se barje zelo spreminja. Flora se je na barju že popolnoma spremenila, kar je potrdila tudi zeliščarica iz barja, ki sem jo spoznala leta 1969. Barje je že sedaj popolnoma drugačen kraj, kot je nekoč bil. Zdi se mi, da ni prav, da se barje tako suši. 

Kaj se je z vidika poplavne varnosti spremenilo po poplavah 1926?

Ja, že takoj po dogodku so razmišljali o tem, da bi bilo potrebno kaj narediti, pa nikoli ni prišlo nič iz tega. Na vse skupaj pa nas opozarja tablica z označbo visoke vode, ki je bila na električnem transformatorju ob Viški cerkvi. Ne vem, če je še sedaj tam, saj je bil transformator večkrat obnovljen. 


Kako so ljudje takrat sprejeli poplavo in z njo povezane težave?

Ljudje so nekdaj bili bolj vdani v usodo, danes pa je za vse nekdo kriv. Takrat ni nihče rekel da je nekdo kriv. Ljudje so si pač skušali sami pomagati in pomagati drug drugemu.

 

Poplave leta 1926 
take kot letošnje

Objavljeno: 01.10.2010 17:35

Oznaka na transformatorju kaže nivo vode na Viču leta 1926

Marmornata plošča označuje višino stoletne vode leta 1926 v Ljubljani na Viču. Foto: Jaroslav Jankovič

LJUBLJANA – Nedavne poplave so močno prizadele skoraj tretjino Slovenije. Škodo je utrpela četrtina prebivalstva, tako ali drugače je prizadetih najmanj 300.000 ljudi. Vič v Ljubljani pa Ljubljansko barje, Struge pri Dobrepolju na Dolenjskem, Laško ter Krško in vasi na Krškem polju okoli Kostanjevice na Krki. Nekaterim je voda zalila kuhinje, spalnice, hleve, zlasti na Krškem polju so uničene vse poljščine. Že se slišijo prošnje in pozivi nemočnih prebivalcev, da obnove domov sami ne bodo zmogli.


Ob veliki tragediji pa je ujma hkrati prebudila stare spomine in potegnila na plan zgodbe, ki bi sicer šle v pozabo. Eno takih nam je povedal danes 85-letni Zvonimir Gorjup iz Gradišča nad Pijavo Gorico. Stoletna voda je leta 1926 zalila njegovo domačo hišo na Viču, mati je trimesečnega Zvonka zavila v culo in se odpravila k tašči, zgrešila brv in padla v deročo vodo. Pri tem je izpustila malega Zvonka, ki je odplaval po divji vodi.

S culo v deročo vodo

Rodil se je 9. junija 1926 v Novi vasi, naselju ob železnici nasproti viške cerkve sv. Antona Padovanskega. »Danes sta tam ulici Iga Grudna in Krištofova, veliki bloki in garaže, pred vojno pa je bilo okoli 20 hiš, tik pod železnico je bila znana Gostilna pri Mesecu. Tja so hodili Ljubljančani ob nedeljah na kosilo,« pripoveduje Gorjup, sicer upokojeni geodet.

Zgodovina piše, da je začelo deževati že 25. septembra 1926. Nebo se je zaprlo in 27. septembra zjutraj je bilo celotno območje današnjega Viča, seveda tudi Nova vas, pod vodo. »Kot mi je pozneje povedala mati Marija, je voda zgodaj zjutraj zalila cesto in se prelila čez prag v hišo.« Mati je čakala, da bo prenehalo deževati, potem pa bo voda odtekla.

»Če se prav spominjam materine pripovedi in pričevanja sosedov, je bilo v hiši vode do kolen. Voda je še kar drla in naraščala, mati se je ustrašila. Bil sem v plenicah in močno povit v povoje, rekli so v štruco ali punkelj. Zavila me je v odejo, jo zavezala v culo in se v nalivu po vodi odpravila proti domačiji Gorjupovih, k svoji tašči, okoli 100 metrov čez cesto. Do kmetije je vodila peščena steza, prav tam danes stojijo bloki.« Mimo hiše je vodila makadamska cesta, vzporedno z njo je bil dobrega pol metra globok obcestni jarek. »Jarek je bilo treba prečiti čez ozko leseno brv. Mati je brodila po nevarno deroči vodi; Gradaščica je poplavljala in voda je pritiskala proti potoku Glinci oziroma proti centru mesta.« Poročila pravijo, da je poplavna voda leta 1926 zelo smrdela. »Voda je bila kavne barve in je zelo smrdela. Na območju današnjega Viča so bile kmetije in voda je splavila vse gnojne jame.« Zvonkova mati Marija je bila takrat stara 22 let, Zvonko je bil njen prvi otrok, z njim je bežala pred vodo, zgrešila most in padla v smrdljivo deročo reko.  

Ljubljana – Narasli Mali graben bi prestopil bregove in poplavil okolico že ob močnejši nevihti, je na vprašanje, ali mestu zaradi večdnevnega deževja grozijo poplave, odgovoril Darko Anzeljc z inštituta za vode.


Ljubljana je najbolj poplavno ogroženo območje v Sloveniji. Ogroženih je 1300 hektarov zemljišč, od tega skoraj 500 pozidanih. Zadnje poplave leta 1998 so povzročile več kot 150 milijonov tolarjev škode, čeprav so bile v primerjavi z največjimi leta 1926 komaj omembe vredne. Vendar ne država ne mesto od takrat nista naredila ničesar za večjo poplavno varnost. »Ljubljana ima veliko srečo, da se poplave iz leta 1926, ko je voda zalila Rožno dolino, se prelila čez železnico in Tržaško cesto ter poplavila Trnovo in Vič, še niso ponovile,« pravi Franci Steinman s katedre za mehaniko tekočin na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.

»Sedanja prevodnost Malega grabna zagotavlja petletno poplavno varnost, kar pomeni, da je vsako leto 20 odstotkov možnosti, da bo prestopil bregove. Z ukrepi ob njegovi strugi bi lahko zagotovili desetletno poplavno varnost, z zadrževalniki in razbremenilnikom pa stoletno,« je v imenu ministrstva za okolje in prostor povedala Branka Dervarič z inštituta za vode. Zadrževalnik Razori bi po oceni Francija Steinmana stal dve milijardi tolarjev, ureditev Malega grabna do 600 milijonov tolarjev. Vsi ukrepi za zagotovitev poplavne varnosti so ocenjeni na tri milijarde tolarjev.

»Še največ je za poplavno varnost naredila narava,« meni geograf Milan Orožen Adamič, tudi trnovski četrtni svetnik. Zaradi zaraščanja Malega grabna voda s Polhograjskih Dolomitov ne odteka več tako hudourniško kot včasih, pravi Orožen, ki opozarja, da se razmere sicer poslabšujejo in da nihče od odgovornih ne naredi ničesar, da bi se izboljšale. »Pod vodo bi se v sedanjih razmerah hitro znašlo 5000 ljudi,« ocenjuje Orožen.


Ogroženih 1300 hektarov

Povodje Gradaščice z Malim grabnom poplavno ogrožata celotno dolino pod Polhovim Gradcem ter primestno in mestno območje jugozahodnega in južnega dela Ljubljane. Skupaj je poplavno območje veliko 1333 hektarov, od tega 468 hektarov urbanih ter 855 hektarov kmetijskih in infrastrukturnih površin. Mali graben je bil v preteklosti ločnica med urbanim delom in zelenim mestnim obrobjem, vendar je pozidava segla čezenj, zato ne zmore več vloge največjega zadrževalnika vode v Sloveniji. Onemogočeno je namreč temeljno načelo zagotavljanja poplavne varnosti, po katerem se na zemljiščih na poplavnih območjih ne zida.

Načrti povečanja poplavne varnosti južnega dela Ljubljane so stari že več desetletij. Narejenih je bilo kar nekaj študij. Darko Anzeljc z inštituta za vode pravi, da za povečanje poplavne varnosti ni bilo storjeno dovolj. »Stroka je svoje delo opravila, strokovnih podlag je dovolj. V vseh teh letih ni bil dosežen konsenz v prostoru, ni bilo politične odločitve,« pravi Anzeljc. Zaradi zamud so ukrepi zdaj dražji in strokovno čedalje manj primerni.

Inštitut za vode je pripravil strokovne podlage za državni lokacijski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane. Program priprave tega načrta je vlada potrdila aprila lani, izdelovalci načrta pa so do zdaj predlagali le izbor druge različice ureditve, ki predvideva gradnjo zadrževalnikov Razori na Gradaščici in Brezje na Horjulki, ureditev Malega Grabna z dodatnimi zemeljskimi nasipi, betonskimi zidovi in nadomestnimi mostovi ter izkop razbremenilnika od Malega grabna do Curnovca.

Še dolga leta do varnosti

Kdaj bo državni lokacijski načrt sprejet in zagotovljena poplavna varnost? »Težko kar koli napovem, dokler ne gre primerjalna študija s pripombami občin in posameznikov na vlado. Potem bo treba primerjalno študijo z odgovori vlade spet predstaviti občinam; če se bodo te pozitivno odzvale, gre lahko razmeroma hitro naprej. Celoten postopek bo po mojem mnenju trajal vsaj tri leta, preden bodo načrti potem umeščeni v prostor, pa bo preteklo še kakšno leto,« pravi Dervaričeva. Vmes se za povečanje poplavne varnosti, tako kot v prejšnjih letih, prav veliko ne bo zgodilo.