Protipoplavni ukrepi
Sanacija stavb po poplavah
V oddaji Dobro jutro so v torek, 25. februarja ob 7.40 predstavili rešitve zasušenje stavb po poplavah. Ukrepi so različni, stavbo pa moramo osušiti pred novimi opleski. Problem mokre stavbe je plesen kot največji problem današnjice. Vzroki nastanka notranje plesni so podrobno opisani v članku Plesen, rešitve pa v Odprava plesni. Napake, ki povzročijo nastanek plesni, so predstavljene v rubriki »Energetski kiksi«. Pridružite se nam z gledanjem, poslušanjem, branjem člankov ter preventivnimi (da plesni ne dobite) ali kurativnimi ukrepi, če plesen že imate. Spodaj je priložena datoteka v pdf, kjer si lahko preberete o sanaciji stavb po poplavah. Posnetek oddaje si lahko ogledate na RTVSLO: http://ava.rtvslo.si/predvajaj/dobro-jutro-1-del/ava2.174262967/ |
| Attachments:
Kako_Po_Poplavah_Februar_2014.pdf
Zmanjševanje ogroženosti pred škodo poplav južnega dela Ljubljane - Andrej Vidmar, januar 2012
Nujno je potrebno čiščenje struge Ljubljanice ! mag. Andrej Vidmar udig., Ljubljana, januar 2012 Na Ljubljanskem barju hudourniške vode Ljubljanice, Iške in Iščice zadnja leta vse prepogosto in preveč poplavljajo. Poleg velikih dotokov voda zaradi obsežnejših padavin je eden od ključnih razlogov ta, da je prevodnost struge Ljubljanice na nekaterih mestih močno ovirana.  Večja ovira v Strugi Ljubljanice je na odseku od vtoka Malega grabna do Prulskega mostu na Ljubljanici in do Karlovškega mostu v Grubarjevem kanalu. Mali graben je strugo Ljubljanice zasul. Pred Malim grabnom je kota dna struge na 277 m n.v. in na Špici je najvišja 284 m n.v. Na vtoku v Grubarjev kanal je višji prag in tudi v Ljubljanici stari leseni jez ni bil popolnoma odstranjen. V povprečju je nanos debel 4,5 m (slika 01 in [02]-[06] - priloga spodaj).  Pod mostom južne obvoznice čez Ljubljanico je 5 metrov visok prag, ki je bil zgrajen zaradi potreb stabilizacije brežin ob gradnji AC mostu (sliki 02, 04 in [02]-[06] - priloga spodaj). To umetno oviro so vode Ljubljanice in Iščice še povečale z dodatnimi plavinami. Pri večjih pretokih se gladine Iščice bolj dvignejo kot bi se sicer. Visoke vode se pri dveh mostnih prepustih pod AC še več in lažje prelivajo v depresijo Ilovice (slika 03 - priloga spodaj). Ta prag dviguje tudi vode Ljubljanice in posledično so tudi višje poplave v Črni vasi in Lipah. Nasproti iztoka Iščice v Ljubljanico je iztok novega Zornovega kanala. V Zornov kanal naj bi, glede na Državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane [07 - priloga spodaj], spuščali vodo Gradaščice oziroma Malega grabna v količini 40 m3/s. Poplavne gladine vode se bodo zaradi dotoka te derivacije v Črni vasi še dodatno dvignile, ker voda ne bo mogla hitro odtekati (slika 05 - priloga spodaj). ![Slika 03: Poplave na Ilovici [06]](http://www.crnavas.si/poplave/protipoplavni-ukrepi/zmanjsevanjeogrozenostipredskodopoplavjuznegadelaljubljane-andrejvidmarjanuar2012/03.jpg?attredirects=0) Ljubljanica naj bi z Ljubljanskega barja prevajala 580 m3/sec oziroma še nekaj več, če bi na Špici odstranili že leta 1956 problematični prag [01]. Ob poplavah septembra 2010 je bil največji pretok 360 m3/s (podatki MOP ARSO, vodomerna postaja Moste I), torej je sedanja prevodnost Ljubljanice zmanjšana za 1/3 glede na projektirano prevodnost. Zaradi velikih hudourniških dotokov poplav na Ljubljanskem barju ni možno preprečiti. Omilitev sedanjega stanja poplavne ogroženosti, vsaj glede na prejšnje projektirano stanje, pa je enostavno izvedljiva in to samo s čiščenjem. Redno čiščenje sekundarnih odvodnikov na Ljubljanskem barju je predvsem potrebno, da se visoke vode hitreje in čimbolj enakomerno razlivajo. Ljubljanica je glavni odvodnik in dokler je njena struga delno zamašena so vsi ukrepi za zmanjševanje ogroženosti pred škodo poplav drugotnega pomena. Odstranitev nanosov plavin v Ljubljanici je primarni ukrep, ki bo sedanjo slabšo prevodnost struge Ljubljanice zelo izboljšal. Ko bodo ovire odstranjene, bodo poplave ob enakih padavinskih dogodkih manj obsežne z nižjo gladino vode in posledično manjše bodo tudi škode. |
| Attachments:
Potrebno je čiščenje struge Ljubljanice.pdf
Protipoplavnih načrtov ogromno, kaj pa denar? Delo, 07.02.2012
Ljubljana ni zaščitena pred poplavami, opozorila že iz leta 2005, Delo
Načrti za zaščito pred poplavami v južnem delu Ljubljane so stari vsaj 30 let, medtem so se razmere le slabšale. Ogroženih je 1300 hektarov zemljišč. čet, 06.10.2005, 09:14  Niko Juvan gasilec vode poplave, foto: Jure Eržen/Delo Ljubljana – Narasli Mali graben bi prestopil bregove in poplavil okolico že ob močnejši nevihti, je na vprašanje, ali mestu zaradi večdnevnega deževja grozijo poplave, odgovorilDarko Anzeljc z inštituta za vode. Ljubljana je najbolj poplavno ogroženo območje v Sloveniji. Ogroženih je 1300 hektarov zemljišč, od tega skoraj 500 pozidanih. Zadnje poplave leta 1998 so povzročile več kot 150 milijonov tolarjev škode, čeprav so bile v primerjavi z največjimi leta 1926 komaj omembe vredne. Vendar ne država ne mesto od takrat nista naredila ničesar za večjo poplavno varnost. »Ljubljana ima veliko srečo, da se poplave iz leta 1926, ko je voda zalila Rožno dolino, se prelila čez železnico in Tržaško cesto ter poplavila Trnovo in Vič, še niso ponovile,« pravi Franci Steinman s katedre za mehaniko tekočin na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. »Sedanja prevodnost Malega grabna zagotavlja petletno poplavno varnost, kar pomeni, da je vsako leto 20 odstotkov možnosti, da bo prestopil bregove. Z ukrepi ob njegovi strugi bi lahko zagotovili desetletno poplavno varnost, z zadrževalniki in razbremenilnikom pa stoletno,« je v imenu ministrstva za okolje in prostor povedala Branka Dervarič z inštituta za vode. Zadrževalnik Razori bi po oceni Francija Steinmana stal dve milijardi tolarjev, ureditev Malega grabna do 600 milijonov tolarjev. Vsi ukrepi za zagotovitev poplavne varnosti so ocenjeni na tri milijarde tolarjev. »Še največ je za poplavno varnost naredila narava,« meni geograf Milan Orožen Adamič, tudi trnovski četrtni svetnik. Zaradi zaraščanja Malega grabna voda s Polhograjskih Dolomitov ne odteka več tako hudourniško kot včasih, pravi Orožen, ki opozarja, da se razmere sicer poslabšujejo in da nihče od odgovornih ne naredi ničesar, da bi se izboljšale. »Pod vodo bi se v sedanjih razmerah hitro znašlo 5000 ljudi,« ocenjuje Orožen. Ogroženih 1300 hektarov Povodje Gradaščice z Malim grabnom poplavno ogrožata celotno dolino pod Polhovim Gradcem ter primestno in mestno območje jugozahodnega in južnega dela Ljubljane. Skupaj je poplavno območje veliko 1333 hektarov, od tega 468 hektarov urbanih ter 855 hektarov kmetijskih in infrastrukturnih površin. Mali graben je bil v preteklosti ločnica med urbanim delom in zelenim mestnim obrobjem, vendar je pozidava segla čezenj, zato ne zmore več vloge največjega zadrževalnika vode v Sloveniji. Onemogočeno je namreč temeljno načelo zagotavljanja poplavne varnosti, po katerem se na zemljiščih na poplavnih območjih ne zida. Načrti povečanja poplavne varnosti južnega dela Ljubljane so stari že več desetletij. Narejenih je bilo kar nekaj študij. Darko Anzeljc z inštituta za vode pravi, da za povečanje poplavne varnosti ni bilo storjeno dovolj. »Stroka je svoje delo opravila, strokovnih podlag je dovolj. V vseh teh letih ni bil dosežen konsenz v prostoru, ni bilo politične odločitve,« pravi Anzeljc. Zaradi zamud so ukrepi zdaj dražji in strokovno čedalje manj primerni. Inštitut za vode je pripravil strokovne podlage za državni lokacijski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane. Program priprave tega načrta je vlada potrdila aprila lani, izdelovalci načrta pa so do zdaj predlagali le izbor druge različice ureditve, ki predvideva gradnjo zadrževalnikov Razori na Gradaščici in Brezje na Horjulki, ureditev Malega Grabna z dodatnimi zemeljskimi nasipi, betonskimi zidovi in nadomestnimi mostovi ter izkop razbremenilnika od Malega grabna do Curnovca. Še dolga leta do varnosti Kdaj bo državni lokacijski načrt sprejet in zagotovljena poplavna varnost? »Težko kar koli napovem, dokler ne gre primerjalna študija s pripombami občin in posameznikov na vlado. Potem bo treba primerjalno študijo z odgovori vlade spet predstaviti občinam; če se bodo te pozitivno odzvale, gre lahko razmeroma hitro naprej. Celoten postopek bo po mojem mnenju trajal vsaj tri leta, preden bodo načrti potem umeščeni v prostor, pa bo preteklo še kakšno leto,« pravi Dervaričeva. Vmes se za povečanje poplavne varnosti, tako kot v prejšnjih letih, prav veliko ne bo zgodilo. |
Napovedi poplav dostopne tudi po mobilnem telefonu, Delo, 01.02.2012
Za natančnejše napovedi 32 milijonov evrov – Projekt Bober za postavitev novih merilnih mest. Ljubljana – V nadgradnjo sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji bo Agencija RS za okolje v petih letih vložila 32 milijonov evrov, od tega bo 85 odstotkov iz evropskega proračuna. To bo omogočilo natančnejše napovedi morebitnih poplav. V projektu Bober (Boljše opazovanje za boljše ekološke rešitve) bo Arso posodobil ali na novo postavil 248 merilnih mest za vodno okolje, na 33 mestih bodo zamenjali opremo, v zahodni Sloveniji bodo postavili vremenski radar, posodobili računalniško opremo in razširili kemijski, biološki in umerjevalni laboratorij. Direktor Arsa Silvo Žlebir je pojasnil, da dobro napovedovanje poplav zmanjšuje škodo in preprečuje žrtve. Pripravljeni hidravlični modeli za Sočo in Savo Gregers Jørgensen iz danskega podjetja DHI je povedal, da so v prvi fazi projekta izdelali hidravlične modele za Sočo in Savo (za Muro so jih že leta 2006), poleg tega so razvili do uporabnika prijazno spletno platformo za delo v realnem času in predvsem hiter dostop do napovedi. V sistemu so podatki o ravni vode, odtoku, profilu vodotoka in izhlapevanju vode. Napovedi za šest dni naprej so postavljene na podlago Google Maps in dostopne tudi po mobilnem telefonu. Projekt Bober bo trajal še tri leta, ko bodo mrežo merilnih postaj zgostili, pri tem pa še poskusili izdelati sistem napovedovanja hudourniških poplav. Škoda zaradi poplav leta 2010, ki so imele pretežno hudourniški značaj, je znašala 250 milijonov evrov. Prihranek zaradi pravočasnega opozorila v obliki hidroalarma, katerega natančnost in pravočasnost je tudi glavni cilj projekta Bober, je dosegel najmanj 20 odstotkov škode. Nov mednarodni informacijski sistem Iz Svetovne meteorološke organizacije (WMO) so sporočili, da so zagnali nov mednarodni informacijski sistem za izboljšanje in razširitev izmenjave podatkov o vremenu, podnebju in vodi. Vključeni so tudi podatki o stroških vseh naravnih nesreč. Novi informacijski sistem bo olajšal iskanje in uporabo vremenskih meritev za široko mrežo uporabnikov, od strokovnjakov do lokalnih skupnosti, ki jim grozijo vremenske nevšečnosti. Prvič bodo informacije dostopne za vse, ne le za meteorološke ustanove. Borut Tavčar |
Poplavna varnost MOL - strokovna komisija, 12. januarja 2012
Strokovna komisija za pripravo protipoplavnih ukrepov je javno predstavila ukrepe za večjo poplavno varnost v MOL.  Po zadnjih večjih poplavah na območju MOL, ki so se zgodile septembra 2010, je takratni župan Zoran Janković organiziral posebno delovno skupino, ki je med drugim pripravila zgodovinski pregled poplav v Ljubljani ter predlog protipoplavnih ukrepov.Največ protipoplavnih ukrepov strokovnjaki nameravajo izvesti predvsem na območju Viča in njegovem obrobju ter na Rudniku in Barju. Ostala poplavna območja, ki ne povzročajo škode, so pritoki reke Save in Glinščice. Na javni razpravi o predlogu ukrepov za povečanje poplavne varnosti v Mestni občini Ljubljana ki je bila v četrtek, 12. januarja 2012 v Veliki dvorani na Linhartovi 13, je Strokovna komisija za pripravo le-teh predstavila predloge ukrepov za povečanje poplavne varnosti, katerih realizacija bi pomenila večjo poplavno varnost. Udeleženci javne razprave o predlogu ukrepov za povečanje poplavne varnosti v MOL. Foto: Nik Rovan Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo MOL |
Civilna iniciativa nadaljuje prizadevanja za preventivne protipoplavne ukrepe - Črna vas
Iniciativni odbor Črna vas in Lipe je po krajšem »zimskem predahu« v marcu 2011 ponovno okrepil svoje aktivnosti. Na sestanku z MOP in ARSO smo bili seznanjeni s potekom študije poplavne ogroženosti Ljubljanskega barja. Študija poplavne ogroženosti Ljubljanskega barja 3. marca 2011 je potekal sestanek predstavnikov naselij na Ljubljanskem barju (Huptmanca, Ižanska cesta severno in južno od Peruzzijeve ceste in Črne vasi) s predstavniki MOP in ARSO. Na sestanku so strokovnjaki predstavili izvajanje študije poplavne ogroženosti Ljubljanskega barja in si ogledali stanje na terenu. G Fazarinc, ki po nalogu MOP in ARSO izvaja študijo, je pojasnil, da bo študija pokazala posnetek obstoječega stanja in meritve pretokov glavnih odvodnikov ter predlagala stopenjsko izvedbo sanacije, in sicer: · očistiti naplavin korito Ljubljanice (od sotočja Grubarjevega prekopa do Fužin) ter Grubarjevega prekopa, · odstraniti prezaraščenost bregov Ljubljanice, Iške, Volarja, Farjevca in Zidarjevega grabna, · očistiti naplavine v Iški in jo usmeriti v iztoku v obliki črke Y, · prepovedati lastnikom zemljišč, da hranijo bale sena in skladovnice drv na travnikih · sanirati propusta pod mostom Iške in volarja · izvesti programirano izvedbo Capudra med Črnovaško cesto in Rebekovim štradonom · izvesti povezavo Matenskega jarka s Capudrovim jarkom · obnoviti jarek ob Brglezovem štradonu med Rebekovim štradonom in Črnovaško cesto · očistiti izvir Izar · izvesti sanacijo sredine struge Iščice in sanacijo Mahovskega jarka (Strojanovi vodi). V dolgoročnem programu naj bi študija prikazala nujno izvedbo zadrževalnika na Iški, na Izarju (Škofeljščica) ter velik projekt že nekoč predstavljene preusmeritve visokih voda z jugovzhodnega Barja skozi vodni predor pod Golovcem do Ljubljanice v Sostrem. Vsi navedeni posegi bi ob izvedbi programiranega zadrževalnika na Gradaščici, elektronsko vodenega odpiranja zapornic na Ljubljanici in Grubarjevem prekopu ter elektronskega zaznavanja gorvodnih pretokov na vodotokih močno ublažili vpliv močnih padavin na preteče poplave na Ljubljanskem barju. IO Črna vas in Lipe |
Odgovor ministra Roka Žarniča Iniciativnemu odboru Črna vas in Lipe
Spoštovani minister dr. Roko Žarnič,  Iniciativni odbor Črna vas in Lipe se vam zahvaljuje za vaš Odgovor na našo zahtevo za takojšnje ukrepanje za omilitev poplavljenosti Ljubljanskega barja. Vaš odgovor smo posredovali v vednost predstavnikom Iniciativnega odbora in je v celoti objavljen na naši spletni strani, kjer si ga bodo lahko ogledali tako vaščani kot zainteresirana javnost. Obravnavali ga bomo na naslednjem sestanku Iniciativnega odbora. Odgovor ministra Roka Žarniča Iniciativnemu odboru Črna vas in Lipe S spoštovanjem, IO Črna vas in Lipe |
Pismo vaščana iz Črne vasi, 11.12.2010 - izjava ministra MOP Roka Žarniča razburila vaščana iz Črne vasi
Ponovne poplave v decembru - Zahteva poslana ministru MOP dr. Roku Žarniču za takojšnje ukrepanje - Črna vas, Lipe
Zahteva poslana ministru MOP dr. Roku Žarniču za takojšnje ukrepanje. Zahteva za takojšnje ukrepanje za omilitev poplavljenosti Ljubljanaskega barja Spoštovani dr. Roko Žarnič, minister za okolje, Med udeleženci tega sestanka smo bili predstavniki Iniciativnega odbora Črna vas in Lipe, predstavniki Ižanske ceste in predstavniki Lahove poti. Vsi barjani se srečujemo z istim problemom, to je poplavna ogroženost naših stanovanjskih objektov. Glede na to, da ste nam takrat predočili vaše mnenje, da vemo, na kakšno področje smo se naselili, da bi se morali zavedati poplavne nevarnosti, da smo črnograditelji, želimo poudariti, da v Črni vasi in Lipah črnih gradenj ni, poplavljenih in močno oškodovanih hiš pa je bilo ogromno (evidenca MOL). Lokacijska dovoljenja in gradbena dovoljenja smo dobili po legalni poti. Ko smo kupovali zemljišča, smo jih kupili v dobri veri, da bodo naši domovi stali na varnih tleh. Zakaj? Že Avstro-Ogrska monarhija je pričela z osuševanjem barja, da bi sanirala to področje, uredila nivo vode in osušitev z namenom kmetijske rabe ter urbanizacije področja. To je bil v Avstro-Ogrski monarhiji voden projekt, ki pa se je začel opuščati že v predvojni Jugoslaviji, v novi Jugoslaviji, še bolj v samostojni Sloveniji. Na enak način vzdržujejo protipoplavni sistem na Nizozemskem, le s to razliko, da je njihov sistem redno vzdrževan. Do poplav prihaja zaradi zatrpanje struge Grubarjevega kanala, Ljubljanice, nevzdrževanih strug njihovih pritokov in obcestnih jarkov. V zahtevah za izvedbo preventivnih protipoplavnih ukrepov na Ljubljanskem barju, ki smo jih naslovili na župana MOL, g. Jankovića 11. oktobra 2010, s katerimi ste bili tudi seznanjeni, smo navedli tri primarne ukrepe: 1. upravljanje zapornic na Ljubljanici in Grubarjevem prekopu ter postavitev vodomernih postaj 2. čiščenje struge Ljubljanice in Grubarjevega prekopa 3. čiščenje pritokov Ljubljanice ter štiri sekundarne ukrepe, in sicer: ureditev pritokov v Ljubljanico v obliki črke 'Y', kar bi po mnenju strokovnjakov pripomoglo k boljšemu/hitrejšemu odvodnjavanju vode v času poplav; postavitev zadrževalnikov v struge hudournikov v zgornjem toku Iške; postavitev lovilca za nabiranje lesa in lesnih odpadkov; redno vzdrževanje struge Iške in odvzem prodnega materiala. Na podlagi izkušenj iz septembrskih poplav ter spremljanjem tokratnega poplavljanja barja menimo, da je NUJNO POTREBNO TAKOJŠNJE UKREPANJE. Poleg zgoraj naštetega ne smemo pozabiti tudi na redno čiščenje obcestnih jarkov, sanacijo struge Iške, Volarja, Frajevca in Zidarjevega grabna in povezavo Prošce z Ljubljanico, posodobitev zapornic, s katero se regulira nivo Ljubljanice in Grubarjevega kanala. Spoštovani gospod minister, vaše besede, ki ste nam jih predočili na tem sestanku, nam vsekakor niso v pomoč, kot tudi ne odgovor, da se na tem dela, denarja pa ni in ga tudi ne bo, za nas ni sprejemljivo. Od odgovornih na ministrstvu, pristojnem za okolje in s pomočjo služb in koncesionarjev mestne občine Ljubljana pričakujemo takojšnje ukrepanje, zato vas sprašujemo: V kakšni fazi je projekt izvedbe preventivnih protipoplavnih ukrepov na Ljubljanskem barju in v kakšnem času lahko pričakujemo izvedbo najnujnejših ukrepov? Nove poplave ponovno ogrožajo nekatere objekte v Črni vasi in Lipah. Predlagamo, da si poplave ogledate od blizu, saj smo od centra Ljubljane oddaljeni borih nekaj kilometrov. Dejstva, da denarja ni in ga ne bo, ne sprejemamo. Želimo konkretne odgovore in ne teoretičih razlag in predpostavk. Zahtevamo, da nam v odgovoru prikažete konkretne kratkoročne in dolgoročne projekte, sanacije odvodnjavanja Ljubljanskega barja. Več o Črni vasi in Lipah, naše pobude institucijam in njihove odgovor ter ostale aktivnosti in zanimivosti si lahko ogledate na spletni starni www.crnavas.si, ki jo redno obiskujejo občani, ljubitelji barja in mediji. Z odličnim spoštovanjem, Iniciativni odbor Črna vas in Lipe |
1-10 of 14