Ljubljana ni zaščitena pred poplavami, opozorila že iz leta 2005, Delo

Načrti za zaščito pred poplavami v južnem delu Ljubljane so stari vsaj 30 let, medtem so se razmere le slabšale. Ogroženih je 1300 hektarov zemljišč. čet, 06.10.2005, 09:14 Niko Juvan gasilec vode poplave, foto: Jure Eržen/Delo Ljubljana – Narasli Mali graben bi prestopil bregove in poplavil okolico že ob močnejši nevihti, je na vprašanje, ali mestu zaradi večdnevnega deževja grozijo poplave, odgovorilDarko Anzeljc z inštituta za vode. Ljubljana je najbolj poplavno ogroženo območje v Sloveniji. Ogroženih je 1300 hektarov zemljišč, od tega skoraj 500 pozidanih. Zadnje poplave leta 1998 so povzročile več kot 150 milijonov tolarjev škode, čeprav so bile v primerjavi z največjimi leta 1926 komaj omembe vredne. Vendar ne država ne mesto od takrat nista naredila ničesar za večjo poplavno varnost. »Ljubljana ima veliko srečo, da se poplave iz leta 1926, ko je voda zalila Rožno dolino, se prelila čez železnico in Tržaško cesto ter poplavila Trnovo in Vič, še niso ponovile,« pravi Franci Steinman s katedre za mehaniko tekočin na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. »Sedanja prevodnost Malega grabna zagotavlja petletno poplavno varnost, kar pomeni, da je vsako leto 20 odstotkov možnosti, da bo prestopil bregove. Z ukrepi ob njegovi strugi bi lahko zagotovili desetletno poplavno varnost, z zadrževalniki in razbremenilnikom pa stoletno,« je v imenu ministrstva za okolje in prostor povedala Branka Dervarič z inštituta za vode. Zadrževalnik Razori bi po oceni Francija Steinmana stal dve milijardi tolarjev, ureditev Malega grabna do 600 milijonov tolarjev. Vsi ukrepi za zagotovitev poplavne varnosti so ocenjeni na tri milijarde tolarjev. »Še največ je za poplavno varnost naredila narava,« meni geograf Milan Orožen Adamič, tudi trnovski četrtni svetnik. Zaradi zaraščanja Malega grabna voda s Polhograjskih Dolomitov ne odteka več tako hudourniško kot včasih, pravi Orožen, ki opozarja, da se razmere sicer poslabšujejo in da nihče od odgovornih ne naredi ničesar, da bi se izboljšale. »Pod vodo bi se v sedanjih razmerah hitro znašlo 5000 ljudi,« ocenjuje Orožen. Ogroženih 1300 hektarov Povodje Gradaščice z Malim grabnom poplavno ogrožata celotno dolino pod Polhovim Gradcem ter primestno in mestno območje jugozahodnega in južnega dela Ljubljane. Skupaj je poplavno območje veliko 1333 hektarov, od tega 468 hektarov urbanih ter 855 hektarov kmetijskih in infrastrukturnih površin. Mali graben je bil v preteklosti ločnica med urbanim delom in zelenim mestnim obrobjem, vendar je pozidava segla čezenj, zato ne zmore več vloge največjega zadrževalnika vode v Sloveniji. Onemogočeno je namreč temeljno načelo zagotavljanja poplavne varnosti, po katerem se na zemljiščih na poplavnih območjih ne zida. Načrti povečanja poplavne varnosti južnega dela Ljubljane so stari že več desetletij. Narejenih je bilo kar nekaj študij. Darko Anzeljc z inštituta za vode pravi, da za povečanje poplavne varnosti ni bilo storjeno dovolj. »Stroka je svoje delo opravila, strokovnih podlag je dovolj. V vseh teh letih ni bil dosežen konsenz v prostoru, ni bilo politične odločitve,« pravi Anzeljc. Zaradi zamud so ukrepi zdaj dražji in strokovno čedalje manj primerni. Inštitut za vode je pripravil strokovne podlage za državni lokacijski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane. Program priprave tega načrta je vlada potrdila aprila lani, izdelovalci načrta pa so do zdaj predlagali le izbor druge različice ureditve, ki predvideva gradnjo zadrževalnikov Razori na Gradaščici in Brezje na Horjulki, ureditev Malega Grabna z dodatnimi zemeljskimi nasipi, betonskimi zidovi in nadomestnimi mostovi ter izkop razbremenilnika od Malega grabna do Curnovca. Še dolga leta do varnosti Kdaj bo državni lokacijski načrt sprejet in zagotovljena poplavna varnost? »Težko kar koli napovem, dokler ne gre primerjalna študija s pripombami občin in posameznikov na vlado. Potem bo treba primerjalno študijo z odgovori vlade spet predstaviti občinam; če se bodo te pozitivno odzvale, gre lahko razmeroma hitro naprej. Celoten postopek bo po mojem mnenju trajal vsaj tri leta, preden bodo načrti potem umeščeni v prostor, pa bo preteklo še kakšno leto,« pravi Dervaričeva. Vmes se za povečanje poplavne varnosti, tako kot v prejšnjih letih, prav veliko ne bo zgodilo.