posted 21 Feb 2012, 03:11 by Črna vas Črna vas
Izvedba ukrepov v Ljubljani z okolico bi državo in MOL stala najmanj 50 milijonov evrov.
Janez Petkovšek, Ljubljana
tor, 07.02.2012, 15:00
foto: Blaž Samec
5, 2 odstotka bruto družbenega produkta (lani je znašal skoraj 36,1 milijarde evrov) so »odnesle« poplave v zadnjih 15 letih.
Ogroženih 80.000 Slovencev
V Sloveniji so vodotoki dolgi 26.989 km. V opozorilni karti poplav, javno objavljeni v Arsu, je 880 km2 poplavnih območij, pri čemer je ogroženih 40 km2 urbanih površin in približno 80.000 prebivalcev. Evidentiranih je še 130 km odsekov vodotokov, ki poplavljajo. Zaradi zmanjševanja poplavne nevarnosti na 2382 km2 so do leta 2002 regulirali 1633 km vodotokov, zgradili 1646 vzdolžnih in 2387 prečnih objektov. Tu je še 640 km vodnih jarkov Ljubljanskega barja. Vsako leto jih očistijo do 14 km.
Ljubljana – Od poplav v letih 2007 in 2010, ki so povzročile večstomilijonsko škodo, je minilo že precej časa, država pa za odpravo posledic in zaščito pred novimi še ni poskrbela. Pripravlja sicer državne prostorske načrte za porečja Save, Ljubljanice, Savinje, Drave in Mure, a so šele na papirju.
Da odpravljanje posledic poplav iz prejšnjih let poteka počasi, kažejo že podatki Agencije RS za okolje (Arso). Lani je država za redna vzdrževalna dela in sanacije po poplavah iz prejšnjih let zagotovila 30,5 milijona evrov, od tega 17,9 milijona za sanacije posledic predlanskih poplav, 12,6 milijona evrov pa za redna vzdrževalna dela in sanacije posledic še starejših poplav. Vsa dela so tudi izvedli. Letos so za to namenili le tretjino te vsote – 10,3 milijona evrov.
Na ministrstvu za okolje in prostor resda operirajo z več deset milijoni evrov vrednimi ukrepi za zaščito pred poplavami, ki naj bi jih iz kohezijskih skladov sofinancirala tudi Evropska unija, a je vprašanje, kdaj jih bodo začeli uresničevati. V prvem četrtletju naj bi potrdili dva projekta: tisti na porečju Drave je vreden 33 milijonov evrov, na porečju Savinje pa 46 milijonov evrov.
Je pa država začela vneto pripravljati pet državnih prostorskih načrtov (DPN) za zmanjšanje škodnih posledic zaradi poplav (JZ del Ljubljane, Spodnja Savinjska dolina, Ločica–Letuš, Luče, Murski nasipi). Za njihovo izvedbo bi potrebovali najmanj 110 milijonov evrov, kar je slaba polovica škode po poplavah septembra leta 2007. Vzporedno izdelujejo predhodne ocene in karte poplavne ogroženosti, karte poplavne nevarnosti za 200 kvatratnih kilometrov poplavnih območij, pripravljajo seznam prednostnih ukrepov... Za to bo do leta 2015 treba zagotoviti dodatnih 18,5 milijona evrov.
Med poplavno ogroženimi je eno pomembnejših širše območje Ljubljane. Po grobih ocenah bi bilo treba za protipoplavne ukrepe zagotoviti 50 milijonov evrov, pri čemer bi jih morala država prispevati 42, preostanek pa Mestna občina Ljubljana (MOL). V tem okviru je glavnina ukrepov zajetih v DPN za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec.
MOP ga je junija lani poslalo v javno obravnavo že drugič. Prenovljena različica predvideva več ukrepov na območju Ljubljane ter zmanjšan zadrževalnik med naseljema Dobrova in Razori (gre za 1,5 kilometra dolg nasip). Namesto zadrževalnika Brezje zdaj načrtujejo obsežne ureditve na Malem grabnu. Večji ukrep je še razbremenilnik za vode ob cestnem jarku ob južni ljubljanski obvoznici. Naložba je ocenjena na 34,5 milijona evrov. Okoljska in prostorska dokumentacija bo po predvidevanju MOP končana maja, sredi leta bo javnost seznanjena z novimi rešitvami, uredbo pa bi v vladi lahko sprejeli konec leta.
Pred kratkim so Ljubljančanom javno predstavili še protipoplavne ukrepe za celotno območje MOL. V javni razpravi o njih smo slišali, da gre predvsem za varovanje interesov lastnikov zemljišč na Barju, ki bi tam radi gradili (zasebniki, nepremičninarji in tuje banke), da se z novimi pozidavami in nasipi nenehno krči razlivno območje (denimo na Viškem polju), da bi morali na Špici iz Ljubljanice takoj odstraniti nanose naplavin iz bližnjih hudourniških pritokov, ki zmanjšujejo njeno pretočnost, da so zasuti številni propusti, da je Mali graben neočiščen že 40 let in je grmovje že pravo »drevje«, ki pa ga naravovarstveniki ne dovolijo niti obrezati, kaj šele odstraniti.
Janez Kastelic iz Arsa se je kot vodja sektorja za urejanje voda vprašal, ali bosta država in mesto sposobna financirati drage protipoplavne ukrepe oziroma pozneje vzdrževati vse nove objekte vodne infrastrukture. Po njegovih izračunih bi na letni ravni za to potrebovali 820.000 evrov.
Ljubljanska svetnika Mojca Kucler Dolinar in Miha Jazbinšek pa sta zahtevala, naj mestna uprava takoj ustavi postopke za sprejetje občinskih podrobnih prostorskih načrtov na vseh poplavnih območjih. Z njihovim sprejetjem »na zalogo« po Jazbinškovem mnenju investitorjem dajejo le lažno upanje, da bodo tam smeli graditi, oziroma omogočajo pritisk na državne organe, naj jim izdajo gradbena dovoljenja, čeprav to ni ne smiselno ne dovoljeno. |
|
