Nujno je potrebno čiščenje struge Ljubljanice !

mag. Andrej Vidmar udig., Ljubljana, januar 2012

Na Ljubljanskem barju hudourniške vode Ljubljanice, Iške in Iščice zadnja leta vse prepogosto in preveč poplavljajo. Poleg velikih dotokov voda zaradi obsežnejših padavin je eden od ključnih razlogov ta, da je prevodnost struge Ljubljanice na nekaterih mestih močno ovirana.

Večja ovira v Strugi Ljubljanice je na odseku od vtoka Malega grabna do Prulskega mostu na Ljubljanici in do Karlovškega mostu v Grubarjevem kanalu. Mali graben je strugo Ljubljanice zasul. Pred Malim grabnom je kota dna struge na 277 m n.v. in na Špici je najvišja 284 m n.v. Na vtoku v Grubarjev kanal je višji prag in tudi v Ljubljanici stari leseni jez ni bil popolnoma odstranjen. V povprečju je nanos debel 4,5 m (slika 01 in [02]-[06] - priloga spodaj).

Pod mostom južne obvoznice čez Ljubljanico je 5 metrov visok prag, ki je bil zgrajen zaradi potreb stabilizacije brežin ob gradnji AC mostu (sliki 02, 04 in [02]-[06] - priloga spodaj). To umetno oviro so vode Ljubljanice in Iščice še povečale z dodatnimi plavinami. Pri večjih pretokih se gladine Iščice bolj dvignejo kot bi se sicer. Visoke vode se pri dveh mostnih prepustih pod AC še več in lažje prelivajo v depresijo Ilovice (slika 03 - priloga spodaj). Ta prag dviguje tudi vode Ljubljanice in posledično so tudi višje poplave v Črni vasi in Lipah.

Nasproti iztoka Iščice v Ljubljanico je iztok novega Zornovega kanala. V Zornov kanal naj bi, glede na Državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane [07 - priloga spodaj], spuščali vodo Gradaščice oziroma Malega grabna v količini 40 m3/s. 

Poplavne gladine vode se bodo zaradi dotoka te derivacije v Črni vasi še dodatno dvignile, ker voda ne bo mogla hitro odtekati (slika 05 - priloga spodaj).

Ljubljanica naj bi z Ljubljanskega barja prevajala 580 m3/sec oziroma še nekaj več, če bi na Špici odstranili že leta 1956 problematični prag [01]. Ob poplavah septembra 2010 je bil največji pretok 360 m3/s (podatki MOP ARSO, vodomerna postaja Moste I), torej je sedanja prevodnost Ljubljanice zmanjšana za 1/3 glede na projektirano prevodnost. Zaradi velikih hudourniških dotokov poplav na Ljubljanskem barju ni možno preprečiti. 

Omilitev sedanjega stanja poplavne ogroženosti, vsaj glede na prejšnje projektirano stanje, pa je enostavno izvedljiva in to samo s čiščenjem. Redno čiščenje sekundarnih odvodnikov na Ljubljanskem barju je predvsem potrebno, da se visoke vode hitreje in čimbolj enakomerno razlivajo. 

Ljubljanica je glavni odvodnik in dokler je njena struga delno zamašena so vsi ukrepi za zmanjševanje ogroženosti pred škodo poplav drugotnega pomena. 

Odstranitev nanosov plavin v Ljubljanici je primarni ukrep, ki bo sedanjo slabšo prevodnost struge Ljubljanice zelo izboljšal. Ko bodo ovire odstranjene, bodo poplave ob enakih padavinskih dogodkih manj obsežne z nižjo gladino vode in posledično manjše bodo tudi škode.